Leto 2024 je za Slovenski raziskovalni inštitut slovesno, saj proslavlja 50-letnico delovanja. Ob tem pomembnem jubileju je inštitut oblikoval bogat program znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, strokovnih razprav in svečanih prireditev, ki so se vrstile od aprila vse do konca leta. Sklepni dogodek tega cikla je bilo strokovno srečanje z naslovom IZZIVI SKUPNEGA SLOVENSKEGA JEZIKOVNEGA PROSTORA, ki je bilo v torek, 10. decembra 2024, v Cankarjevem domu v Ljubljani (Dvorana Alme Karlin). Strokovno srečanje je SLORI sooblikoval z dolgoletnimi partnerji iz osrednje Slovenije – Inštitutom za narodnostna vprašanja, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU in Cankarjevim domom.
Skupni slovenski jezikovni prostor – kaj nam danes pomeni ta besedna zveza, ki je nastala po vzorcu poimenovanja skupnega slovenskega kulturnega prostora? Kako tak prostor pojmujemo, kako ga doživljamo, kako si ga predstavljamo? In kako ga opredeljujemo: še vedno pretežno kot odsev prizadevanj, ki smo jih podedovali iz preteklih stoletij, ko smo govorili o matici in koreninah, rojakih (tudi rojakinjah?), nato o zamejstvu in zdomstvu? So ta poimenovanja danes še vedno aktualna in povedna? Strokovno srečanje je bilo povod za refleksijo o temah, ki že vse predolgo veljajo za samoumevne, a jih epohalne spremembe, ki pretresajo identitete in entitete, spet postavljajo v ospredje.
Dogodek se je začel s pozdravi organizatorjev in gostov. Sledila je predstavitev nove znanstvene monografije Slovenščina v Italiji, ki je nastala ob Slorijevi 50-letnici v sozaložništvu s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani; z urednico dr. Matejko Grgič se je pogovarjal jezikoslovec dr. Vojko Gorjanc z Oddelka za prevajalstvo FF UL.
Po krajšem premoru je bila na sporedu okrogla miza o naslovni temi srečanja, ki jo je vodila mag. Andreja Kalc; z njo so o aktualnosti poimenovanj, kot so zamejstvo, matica in rojaki, razmišljali dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU, mag. Martina Piko-Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec), dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko FF UL in dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja – INV).
