Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v sodelovanju s Centralnim uradom za slovenski jezik pri Avtonomni deželi FJK in Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL)
vabi na okroglo mizo
Manjšinski jeziki od digitalnih virov do umetne inteligence: izzivi in priložnosti za slovenščino v Italiji
v četrtek, 29. junija 2023, ob 18.30 v zunanjih prostorih TPK Sirena v Barkovljah
(Trst, Miramarski drevored 32)
Sodelujejo:
Dr. Špela Vintar, redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo FF UL
Dr. Marko Stabej, redni profesor za slovenski jezik na FF UL in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik
Dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica na ZRS Koper in predavateljica na Katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu
Dr. Matejka Grgič, docentka za slovenski jezik na Oddelku za prevajalstvo FF UL in raziskovalka SLORI
Povezujeta:
Laura Sgubin, tolmačka in prevajalka na Centralnem uradu za slovenski jezik pri Avtonomni deželi FJK
Dr. Damjan Popič, docent za slovenski jezik na Oddelku za prevajalstvo FF UL in raziskovalec SLORI
V primeru slabega vremena bo dogodek potekal v notranjih prostorih.
Brez digitalnih virov si marsikaterega poklica skoraj ne moremo več predstavljati, o razvoju umetne inteligence pa v zadnjih časih sploh veliko slišimo. Kako ta razvoj vpliva (in bo vplival) na manjšinske jezike? Je razvoj novih tehnologij zanje priložnost ali grožnja? Kako in v kolikšni meri lahko slovenščina v Italiji izkoristi digitalne vire in umetno inteligenco?
Ko govorimo o umetni inteligenci, se seveda sprašujemo, katere poklice in dejavnosti bo v prihodnosti nadomestila, nadgradila ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na različnih področjih. Novosti pa pri mnogih ljudeh vzbujajo tudi negotovost in strah: česa vsega bo še sposobna umetna inteligenca, kolikšno moč bo imela, kakšni bodo odnosi med človekom in strojem? Kako se bomo v novih okoliščinah znašli? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja, intelektualnega dela in napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se na vse to lahko pripravijo manjšinski jeziki – med njimi tudi slovenščina v Italiji?
Na področju digitalnih virov za slovenščino v Italiji stopata SLORI in Centralni urad za slovenski jezik FJK v korak s časom: na portalu Jezik na klik so zbrani, poleg najnovejših splošnih virov in orodij za slovenščino, tudi pripomočki, nastali za potrebe slovenščine v Italiji, kot so npr. Slogovni priročnik, Zvezek normiranih terminov in jezikovni svetovalec Loris – ta vključuje izvirno obdelane leksikografske podatke in nekatera uporabna orodja, ki jih je razvil Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Seveda pa je dela še veliko in ideje se kar kopičijo: že zdaj je namreč jasno, da bodo v prihodnosti preživeli samo jeziki, ki bodo ustrezno digitalno opremljeni.
O vsem tem in o številnih drugih temah se bodo na okrogli mizi pogovarjali strokovnjaki in strokovnjakinje, ki se ukvarjajo z digitalnim jezikoslovjem. Dr. Špela Vintar je redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, kjer poučuje prevajalske tehnologije, upravljanje jezikovnih virov, lokalizacijo in luščenje terminologije ter koordinira mednarodni konzorcij skupnega magistrskega študijskega programa Digitalno jezikoslovje. Raziskovalno se ukvarja z različnimi področji obdelave naravnega jezika, predvsem s semantiko in luščenjem znanja. Dr. Marko Stabej je redni profesor za slovenski jezik na Univerzi v Ljubljani in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Raziskovalno se posveča slovenskemu jeziku in večjezičnosti, sociolingvistiki slovenskega jezikovnega prostora, besediloslovju in analizi diskurza, stilistiki in korpusnemu jezikoslovju. Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ) je vzpostavila študijski program slovenistike, bila je tudi dekanja fakultete. Od leta 2016 redno predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. Raziskovalno se ukvarja z medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem in analizo diskurza. Dr. Matejka Grgič je docentka za slovenski jezik, prevajalka in tolmačka. Predava na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete UL in je članica programske skupine Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave ter redno sodeluje s Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Področja njenega raziskovanja so pojavi italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja, jeziki v manjšinskem položaju in jezikovne politike.