Ob svetovnem dnevu materinščine prirejata Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Narodna in študijska knjižnica (NŠK) srečanje z naslovom Moj jezik – moji jeziki, ki bo v torek, 21. 2. 2017, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici (Korzo Verdi 52). Z red. prof. dr. Markom Stabejem se bo pogovarjala dr. Matejka Grgič.
Tema srečanja bodo predvsem sodobni izzivi, ki jih predstavlja ohranjanje, razvijanje in promocija materinščine. Živimo namreč v kompleksnem svetu, v katerem je paradigma en človek – en jezik – ena identiteta vsaj neustrezna. Pluralnost opcij pa predstavlja za posameznike in skupnosti nove možnosti razvoja, a hkrati tudi nove kulturne, politične in strokovne dileme, s katerimi se moramo soočiti.
Nekoč je namreč veljalo, da se v zgodnjem otroštvu doma (od mame) naučimo enega jezika; ta jezik potem dodatno »izpilimo« v šoli in ga celo življenje uporabljamo v vseh sporazumevalnih okoliščinah – od najbolj sproščenih do bolj formalnih. Posledično naj bi bil seveda ta jezik, materinščina, tisti, ki ga vedno in povsod najbolje obvladamo, na katerega smo čustveno navezani in ki ga posredujemo svojim otrokom.
Je taka slika še aktualna? Kaj je materinščina danes? Je lahko pojem maternega jezika tudi sporen, celo diskriminatoren?
In koliko različnih pomenov lahko ima izjava, da je slovenščina moj materni jezik?
Refleksija o teh in podobnih vprašanjih je prioritetna predvsem na jezikovno bolj izpostavljenih območjih in znotraj skupnosti, ki se identificirajo in definirajo na podlagi jezika. V takih kontekstih je lahko materinščina tudi orodje, s katerim se vzpostavljajo odnosi moči, dominacije in izključevanja. Hkrati pa je jezikovna vzgoja v materinščini ena primarnih nalog skupnosti, ki želi razvijati svoje specifike in se tvorno soočati s svetom, ki jo obdaja. Taka jezikovna vzgoja zahteva danes – v času hitrih sprememb na lokalni in globalni ravni – nove modele in prakse.
Dr. Marko Stabej (1965) je redni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti in predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sodobno in zgodovinsko sociolingvistiko, besediloslovjem, jezikoslovno stilistiko, korpusnim jezikoslovjem, večjezičnostjo in didaktiko slovenskega jezika.
