Na novinarski konferenci Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, ki je potekala na dan evropske Noči raziskovalcev – The European Researchers’ Night, tj. promocijske iniciative Evropske komisije, v okviru katere SLORI že vrsto let prireja pobude za promocijo raziskovalne dejavnosti in raziskovalnega poklica na področju družbenih ved, s posebno pozornostjo na raziskovanju razvojnih procesov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Središče dogajanja bo letos videmska pokrajina, kjer se bosta zvrstili dve pobudi: raziskovalne delavnice z dijaki dvojezičnega šolskega zavoda v Špetru in okrogla miza v Naborjetu z naslovom »Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije«. Novinarska konferenca je bila tudi priložnost za predstavitev novega logotipa inštituta ter izvedbe novih, ti. »longitudinalnih raziskav«, ki bodo preučevale dinamike in spremembe znotraj slovenske narodne skupnosti v času, in sicer na strateško pomembnih področjih šolstva, identitete, jezika, mladih in društev.
Spored novinarske konference (pričetek ob 11.30):
• uvodne misli in predstavitev novega logotipa (Devan Jagodic, namestnik ravnatelja in raziskovalec)
• predstavitev okrogle mize “Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije” (Rudi Bartaloth, podpredsednik)
• predstavitev raziskovalnih delavnic z dijaki dvojezičnega šolskega zavoda v Špetru (Norina Bogatec, raziskovalka)
• predstavitev t.i. “longitudinalnih raziskav” (Zaira Vidali, raziskovalka).
STANJE IN PERSPEKTIVE RAZISKOVANJA KANALSKE DOLINE TER ŠIRŠEGA TROMEJNEGA OBMOČJA ITALIJE, SLOVENIJE IN AVSTRIJE
Beneška palača v Naborjetu (Kanalska dolina)
6. oktober 2011, pričetek ob 16. uri
Osrednji dogodek ob letošnji Evropski noči raziskovalcev – The Researchers’ Night, ki ga bo SLORI priredil v sodelovanju s Slovenskim kulturnim središčem Planika ob pokroviteljstvu Občine Trbiž, Občine Naborjet-Ovčja vas in Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino , bo javna predstavitev z okroglo mizo »Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije«.
Namen pobude je promocija bogate in razvejane raziskovalne dejavnosti, ki se v zadnjih letih razvija okrog svojevrstnega kulturnega in jezikovno pluralnega okolja Kanalske doline, s posebnim poudarkom na raziskovanje procesov in dinamik, ki zaznamujejo tu živečo slovensko govorečo skupnost. Hkrati bo tudi priložnost za razpravo o sedanjosti in prihodnosti raziskovanja Kanalske doline med predstavniki raziskovalnega in akademskega sveta, javnih uprav, civilne družbe, šolstva in gospodarstva, ter predstavniki drugih jezikovnih skupnosti, ki živijo v tem prostoru.
Program sestavljata dva dela:
1. del – uvodni pozdravi, nagrajevanje natečaja SLORI za diplomska in podiplomska dela in predstavitev znanstveno-raziskovalnih publikacij, ki sta jih v zadnjih letih izdala SLORI in SKS Planika, ter njihovih avtorjev, in sicer v specifičnem sklopu z naslovom »Raziskovalci Kanalske doline se predstavljajo«. Avtorjem teh publikacij – priznanim raziskovalcem in akademikom, pa tudi univerzitetnim študentom ter osebkom, ki se nepoklicno ukvarjajo z raziskovanjem – bo namreč dana možnost prikazati svoje raziskovalne dosežke, hkrati pa podati pričevanja o svojih raziskovalnih izkušnjah v tem prostoru.
2. del – okrogla miza z naslovom »Potrebe in izzivi raziskovanja Kanalske doline in širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije«. Namen okrogle mize je izpostaviti bodisi prednosti bodisi pomanjkljivosti raziskovalne dejavnosti v Kanalski dolini in širšem tromejnem območju, predvsem pa razmišljati o novih izzivih, izhodiščih in razvojnih možnostih v nadaljnjem obdobju. Pri okrogli mizi bodo sodelovali slovensko govoreči predstavniki raziskovalno-akademskega sveta v Italiji, Sloveniji in Avstriji ter predstavniki lokalnih javnih uprav, civilne družbe, šolstva in gospodarstva, povabljeni pa bodo tudi predstavniki nemške in furlanske skupnosti v Kanalski dolini.
Raziskovalne delavnice 2011
Raziskovalne delavnice, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut SLORI prireja ob evropski Noči raziskovalcev – The researchers’ Night, sodijo v okvir dolgoletnega in že ustaljenega sodelovanja Inštituta s svetom šole. Leta 2006 je Inštitut prvič izvedel delavnice z dijaki družboslovnega liceja A. M. Slomška v Trstu, leto kasneje so prišli na vrsto dijaki družboslovne smeri liceja S. Gregorčiča v Gorici, učenci dvojezične srednje šole v Špetru so pri pobudi sodelovali leta 2008, leta 2009 so »mešano« raziskovalno skupino sestavljali dijaki obeh slovenskih družboslovnih licejev v Trstu in Gorici, lansko leto pa so raziskovalne delavnice bile namenjene učencem doberdobske srednje šole I. stopnje.
Cilj tovrstnih delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo in temelji na konkretni raziskovalni izkušnji. Dijaki oziroma učenci pod mentorstvom raziskovalcev in profesorjev izpeljejo krajšo raziskovalno nalogo in se v okviru delavnic seznanijo s potekom in metodami empiričnega raziskovalnega dela, ki ga v našem primeru predstavlja anketna raziskava. Delavnice potekajo dnevno, in sicer ob začetku šolskega leta in v okviru jutranjih učnih ur.
Temo raziskovalne naloge izbira šola. Višješolski dijaki so doslej obravnavali družbene pojave kot so pedofilija, nasilje v šoli in spletna socialna omrežja, nižješolski učenci pa so se soočali s temami, ki zadevajo življenje na šoli in prosti čas.
Ena izmed glavnih značilnosti raziskovalnih delavnic je skupinsko delo, na osnovi katerega se raziskovalni projekt razvija naprej. Dijaki oziroma učenci sestavijo vprašalnik, dogovorijo se za navodila in opozorila pri anketiranju in simulirajo srečanje z dijaki drugih razredov. Naslednja faza predvideva oblikovanje datoteke in vnos podatkov v računalnik. Sledita obdelava in grafična ponazoritev rezultatov ter interpretacija le-teh v luči teoretičnega okvira, s katerim so bili dijaki seznanjeni v sklopu informativnih srečanj. O rezultatih in izoblikovanih ugotovitvah dijaki spregovorijo na zaključni predstavitvi, na kateri so prisotni tudi dijaki oziroma učenci anketiranih razredov.
Sodeč po zanimanju in navdušenju, ki so ju dijaki doslej izkazali za tovrstno raziskovalno pobudo, je delo v skupinah nedvomno zelo privlačna in učinkovita učna metoda, ki spodbuja medsebojno spoznavanje in sodelovanje. To možnost bo Slovenski raziskovalni inštitut SLORI zagotovil tudi ob letošnjih raziskovalnih delavnicah, ki bodo potekale že drugič potekale na špetrski dvojezični srednji šoli, in sicer v tednu od 26. do 30. Septembra. Delavnice bo vodial raziskovalka Norina Bogatec.
RAZISKAVE:
LONGITUDINALNO SPREMLJANJE RAZVOJNIH TRENDOV IN DINAMIK ZNOTRAJ SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V ITALIJI
Kako se slovenska narodna skupnost spreminja v času? Raziskovalci SLORI-ja so si omislili, da bi redno izvajali periodične monitoraže, ki naj bi preučevale dinamike in spremembe slovenske narodne skupnosti v času, in sicer na področjih šolstva, identitete, jezika, mladih in društev. V letih 2011-2012 bodo raziskovalci izvedli pet tovrstnih raziskav, in sicer na petih strateško pomembnih področjih za razvoja slovenske narodne skupnosti: identiteta, šola, jezik, mladi in društva. Izsledki bodo objavljeni v samostojnih znanstvenih monografijah oz. zbornikih znanstvenih prispevkov v slovenskem jeziku.
1. RAZISKAVA:
IDENTITETA – Longitudinalna raziskava med absolventi slovenskih višjih srednjih šol v Trstu o narodnostni identifikaciji in geografski pripadnosti ter uporabi slovenščine in italijanščine v vsakdanjosti in na intrapsihični ravni.
Odgovorna: Suzana Pertot
Gre za longitudinalno raziskavo v dveh delih. V prvem delu bo avtorica med maturanti preko vprašalnika zbirala podatke o uporabi slovenščine in italijanščine v vsakdanjosti in na intrapsihični ravni. Odgovore bo primerjala s tistimi, ki so jih na isti vprašalnik dali maturanti leta 1993 in 2005. Raziskava iz leta 2005 je potrdila nekatere izsledke iz leta 1993: prisotnost slovenščine je večja, čim večja je kontrola nad mislimi, medtem ko prisotnost italijanščine narašča z upadanjem samozavedanja. Zabeležila pa je tudi razlike. Izkazalo se je, da izbiro koda tako v odnosu z drugimi kot na intrapsihični ravni veliko bolj pogojujejo situacija, v kateri se govorec znajde ali o kateri govorec razmišlja ali sanja, in vsebina ter predmet pogovora oz. razmišljanja. Tokratna raziskava bo potrdila ali ovrgla takratne ugotovitve.
V drugem delu raziskave bo avtorica med absolventi slovenskih višjih srednjih šol preko projektivnih testov merila narodnostno identifikacijo in geografsko pripadnost vprašancev. Cilj je primerjati rezultate z izsledki projektivnih testov izpred 21. in 11. let, zabeležiti morebitne razlike in ugotoviti med drugim , na kolikšno razdaljo od sebe in lastnega doma postavljajo današnji maturanti Slovence iz Slovenije in Slovenijo, ki so bili maturantom pred enim in dvema desetletjema individualno in družbeno kar oddaljeni. Od takrat se je odnos do Slovenije zelo spremenil ne le znotraj slovenske skupnosti v Italiji ampak tudi med italijansko govorečim večinskim prebivalstvom, zato je pričakovati, da je tudi med posamezniki danes drugače.
2. RAZISKAVA:
Jezik 2011 – Raziskava o govornem vedenju pripadnikov različnih starostnih generacij slovenske narodne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini
Odgovoren: Devan Jagodic
Izvedena bo sondaža med pripadniki slovenske narodne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ki predstavljajo tri različne starostne generacije: mlado (16-20 let starosti), srednjo (36-40 let starosti) in starejšo (56-60 let starosti). S pričujočo raziskavo želimo pridobiti podatke o stopnji znanja slovenskega jezika, o modelih rabe slovenskega oz. italijanskega jezika v vsakdanjih govornih situacijah, o izpostavljenosti medijski in kulturni produkciji v obeh jezikih, o stališčih do obeh jezikov, skratka, o trenutni “vitalnosti” slovenskega jezika na poselitvenem ozemlju slovenske narodne skupnosti. Izhodišče za izvedbo sondaže bo vprašalnik, ki je bil uporabljen leta 2005 pri raziskavi La comunità slovena nella provincia di Trieste tra mantenimento e shift linguistico, katere zaključki so bili predstavljeni na Mednarodni konferenci ICML XII leta 2009 v Tartu-ju v Estoniji (Jagodic 2011). Raziskava pa po omogočila primerjavo tudi z nekaterimi predhodno izvedenimi sociolingvističnimi študijami med Slovenci v Italiji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Tovrstna primerjava bo omogočila ugotavljanje procesov in sprememb v govornih navadah pripadnosti te skupnosti tako v kratkoročni kot v srednje-dolgoročni perspektivi.
3. RAZISKAVA:
PROJEKT ŠOLA
Odgovorna: Norina bogatec
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI s posebno pozornostjo spremlja dinamike spreminjanja narodnostnih in jezikovnih značilnosti otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v tržaški in goriški pokrajini ter dvojezični šolski center v Špetru. Narodnostna in jezikovna sestava šolske populacije sta izredno pomembna vidika pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih strategij, saj sta tudi od njiju odvisna izbira učnih vsebin in oblikovanje ustreznih pedagoško-didaktičnih pristopov. Prav tako predstavljata pomemben vidik tudi pri opredeljevanju ciljev in vloge manjšinske šole v okviru utrjevanja slovenske prisotnosti in ohranjevanja slovenskega jezika in kulture v deželi Furlaniji – Julijski krajini.
Podatke o narodnostni sestavi družin otrok, vpisanih v slovenske šole, ter o rabi slovenščine in drugih jezikov izven šolskega okolja je Inštitut doslej zbiral v okviru obsežnejših raziskovalnih projektov, ki so omogočali analizo stanja na vseh stopnjah šolanja. Z lanskim šolskim letom je Inštitut v sodelovanju z ravnatelji slovenskih vrtcev in šol ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru oblikoval projekt, s katerim je uvedel permanentno obliko zbiranja podatkov o narodnostnem izvoru in jezikovnih navadah obravnavane predšolske in šolske populacije. Za zbiranje podatkov je bila izdelana kratka anonimna anketna pola, ki jo izpolnijo starši predšolskih otrok, osnovnošolskih in nižješolskih učencev in višješolski dijaki ob vpisu v prvi letnik posamezne stopnje šolanja.
Analiza v okviru lanske izvedbe ŠOLA2010 je opisala strukturo vpisanih glede na njihov narodnostni in jezikovni izvor ter izpostavila njene spremembe v zadnjem petnajstletnem obdobju. Izsledki so bili predstavljeni učnemu kadru tržaških in goriških ravnateljstev ter na konferenci »Slovenska šola v Italiji v številkah in ne…«. Za letošnjo izvedbo ŠOLA2011 je bil vprašalnik dograjen in analiza se bo osredotočila na medgeneracijsko prenašanje narodnostnih in jezikovnih značilnosti.
4. RAZISKAVA:
PROFIL MLADIH 2011 – Raziskava med dijaki srednjih šol druge stopnje v Trstu in Gorici
Odgovorni: Zaira Vidali, Devan Jagodic
Pričujoča raziskava želi preučiti trenutni položaj slovenske mladine v Italiji, njene splošne družbeno-kulturne značilnosti (narodnost, jezik, politični in verski nazor, načini preživljanja prostega časa, modeli družbene participacije), njen odnos do manjšinske skupnosti in njenih organizacij, njene potrebe in pričakovanja ter stopnjo vključenosti v manjšinsko organiziranost. Izvedena bo sondaža med populacijo dijakov vseh razredov, oddelkov in podružnic višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem, ter skupino mladih z istimi anagrafskimi značilnostmi, ki so doma iz videmske pokrajine in se opredeljujejo kot pripadniki slovenske narodne skupnosti. Izhodišče za izvedbo sondaže bo vprašalnik, ki je bil uporabljen leta 2003 ob izvedbi raziskave Sondaža med dijaki o pogledu na manjšino in njeno organiziranost (Mezgec, et al., 2005), upoštevalo pa se bo tudi indikatorje, ki izhajajo iz drugih preteklih SLORIjevih raziskav (Jagodic, 2008; Bogatec, 2011).
5. RAZISKAVA:
DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE – Raziskava o slovenskih društvih v Italiji – 2011
Odgovorna: Zaira Vidali
S pričujočo raziskavo želimo pridobiti celo vrsto informacij o stanju, razvojnih dinamikah in težavah, ki zaznamujejo razvejano organiziranost Slovencev v Italiji. Izvedbena bo sondaža med osebki, ki imajo odgovorne funkcije (predsedniki, odborniki, itd.) v slovenskih primarnih ustanovah ter slovenskih kulturnih, prosvetnih in športnih društvih v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Izhodišče za izvedbo sondaže bo vprašalnik, ki je bil uporabljen leta 2003 ob izvedbi raziskave Stanje problemi in perspektive slovenskih kulturnih in prosvetnih društev v Italiji (Susič, 2005).
