V torek, 15. septembra, je na sedežu Evropske Akademije/Accademia Europea/Europaische Akademie (EURAC) v Bocnu potekalo srečanje med tamkajšnjimi raziskovalci in delegacijo akademikov, raziskovalcev ter sodelavcev Univerze na Primorskem (UP) in Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Srečanje, ki je potekalo v prijetnem in kolegialnem vzdušju, se je odvijalo v okviru znanstvene konference na temo »Raziskovanje obmejnih in etnično mešanih območij: Primorska in Južna Tirolska«.
Spored konference je predvideval jutranji in popoldanski del. Prvi je bil namenjen predstavitvam omenjenih raziskovalnih ustanov in. inštitutov, za katere so poskbreli koordinator inštituta EURAC za manjšinske pravice Günther Rautz, član kolegija Univerze na Primorskem za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Aleksander Panjek ter Slori-jeva raziskovalka Norina Bogatec, ki je spregovorila v imenu ravnateljice Maje Mezgec. Sledila je okrogla miza o raziskovalni dejavnosti omenjenih ustanov, v okviru katere so med drugimi spregovorili prof. Milan Bufon, ki je nazorno predstavil obmejno stvarnost Gornjega Jadrana, ter Slori-jevi raziskovalci Norina Bogatec, Zaira Vidali in Devan Jagodic, ki so na osnovi nedavnih raziskovalnih izsledkov prikazali slovensko-italijanske medetnične odnose v deželi FJk. V popodanskem delu konference je nadalje tekla beseda o možnostih sodelovanja med omenjenimi ustanovami v okviru evropskih programov in drugih mednarodnih skladov.
EURAC je inovativni zasebni raziskovalni in izobraževalni inštitut, ki se profesionalno ukvarja z raziskovanjem različnih področij, med katerimi gre omeniti tudi posebno skrb za narodno-jezikovne manjšine, zlasti za nemško manjšinsko (oz večinsko) skupnostjo na Južnem Tirolskem. Delovanje EURAC-a delno finansira Avtonomna Pokrajina Bocen/Bolzano, ki inštitutu zastavlja tudi raziskovalna izhodišča, upoštevajoč potrebe teritorija in prebivalstva, ki v njem živi. Inštitut izdaja lastno znanstveno revijo Academia ter periodično zbirko znanstvenih publikacij z naslovom Quaderni/Arbeitshefte. Preko svojih 200 raziskovalcev je tudi zelo aktiven znotraj evropskih programov in skladov, saj upravlja veliko število projektov raziskovalnega značaja ter goji stike s številnimi drugimi evropskimi univerzami, ustanovami in inštituti. Mednarodno naravnanost inštituta izkazuje tudi raznolična narodna in jezikovna pripadnost sodelujočih raziskovalcev, ki zastopajo 11 različnih držav.
