Raziskovalne delavnice, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut SLORI prireja ob evropski Noči raziskovalcev – The researchers’ Night, sodijo v okvir dolgoletnega in že ustaljenega sodelovanja Inštituta s svetom šole. Leta 2005 je Inštitut prvič izvedel delavnice z dijaki družboslovnega liceja A. M. Slomška v Trstu, leto kasneje so prišli na vrsto dijaki družboslovne smeri liceja S. Gregorčiča v Gorici, lansko leto pa so pri pobudi sodelovali učenci dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Letošnjo raziskovalno skupino sestavljajo dijaki obeh slovenskih družboslovnih licejev v Trstu in Gorici, profesorici Jasna Merkù in Sara Semec ter raziskovalka Norina Bogatec.
Cilj raziskovalnih delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo in temelji na konkretni raziskovalni izkušnji. Dijaki oz. učenci pod mentorstvom raziskovalcev in profesorjev izpeljejo krajšo raziskovalno nalogo in se v okviru delavnic seznanijo s potekom in metodami empiričnega raziskovalnega dela, ki ga v našem primeru predstavlja anketna raziskava. Delavnice potekajo dnevno, in sicer v prvih dveh tednih šolskega leta in v okviru jutranjih učnih ur.
Temo raziskovalne naloge izbira šola, navadno pa je to ena izmed aktualnih družbenih tem, ki najbližje in neposredno vplivajo na najstniško generacijo. Prvo leto so dijaki obravnavali dokaj zahtevno problematiko rabe in zlorabe računalnika s posebnim poudarkom na pojavu pedofilije, leto kasneje so se spoprijeli s perečim vprašanjem nasilja v šoli, lansko leto pa so nižješolci podrobneje analizirali značilnosti njihovega šolskega okolja in poimenovali raziskavo Šola in mi. Letos bodo dijaki obravnavali pojav spletnih družabnih omrežij ali social networks s posebnim poudarkom na Facebook–u.
Na začetku raziskovalnih delavnic se udeleženci predstavijo in izrazijo svoja pričakovanja v zvezi z delavnicami. Sledijo informativna srečanja z izvedenci, ki uvedejo dijake v izbrano raziskovalno temo ter jim predstavijo njene glavne značilnosti in različne pristope k obravnavi. Obenem si dijaki prek spleta priskrbijo različno gradivo o že izvedenih raziskavah na isto temo. Na osnovi pridobljenih informacij in zbranega gradiva opredelijo cilje in vsebino raziskave ter anketno skupino.
Ena izmed glavnih značilnosti raziskovalnih delavnic je skupinsko delo, na osnovi katerega se raziskovalni projekt razvija naprej. Dijaki v skupinah sestavijo anketne vprašalnike, ki jih nato skupaj preučijo. Ko je osnutek vprašalnika končan, ga mentor delavnic testira v enem izmed razredov, ki ni vključen v raziskavo. Dijaki vnesejo morebitne popravke ali dopolnila in ko je vprašalnik dokončno oblikovan, se pripravijo na anketiranje – sestavijo ustrezna navodila in opozorila ter simulirajo srečanje z dijaki drugih razredov. Anketiranje poteka na posameznih šolah.
Naslednja faza predvideva oblikovanje datoteke in vnos podatkov v računalnik. Sledita obdelava in analiza prvih rezultatov. Preveri se potrebo dodatnih križanj, statistično pomembne izsledke pa se grafično ponazori in interpretira v luči teoretičnega okvira, s katerim so bili dijaki seznanjeni v sklopu informativnih srečanj. O rezultatih in izoblikovanih ugotovitvah dijaki spregovorijo na zaključni predstavitvi, na kateri so prisotni tudi dijaki anketiranih razredov.
Raziskovalne delavnice se zaključijo z evalvacijo o opravljenem delu in s preverjanjem, ali so se pričakovanja, ki so jih dijaki izpostavili na začetku delavnice, izpolnila.
Med šolskim letom dijaki poglobijo raziskovalne izsledke v okviru letnega učnega programa in dokončno izoblikovano raziskavo objavijo na straneh slovenskih manjšinskih medijev.
Sodeč po zanimanju in navdušenju, ki so ju dijaki doslej izkazali za tovrstno raziskovalno pobudo, je delo v skupinah nedvomno zelo privlačna in učinkovita učna metoda, ki spodbuja medsebojno spoznavanje in sodelovanje. To možnost bo Slovenski raziskovalni inštitut SLORI zagotovil tudi ob letošnjih raziskovalnih delavnicah, ki so namenjene tržaškim in goriškim dijakom in se bodo odvijale na sedežih obeh družboslovnih licejev. Dvotedensko izobraževalno izkušnjo v »mešanih tržaško-goriških« skupinah sta omogočila Zadružna kraška banka in Finančna družba KB1909, ki sta finančno prispevala za stroške prevoza in potrdila pomen, ki ga ima izobraževanje in raziskovanje v sodobni družbi.
Predstavitev v PDF formatu:
