Četrtek, 18. 10., in petek, 19. 10. 2018, je bila Gorica prizorišče zanimivega dvodnevnega posveta o mejah, njihovi (fizični) odpravi in vlogi manjšin pri spodbujanju procesov čezmejnega povezovanja. Šlo je za zaključni dogodek projekta Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v šengensko območje, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razvijal v tesnem sodelovanju s številnimi institucionalnimi partnerji. Projekt je bil izbran na izrednem razpisu Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine za izvedbo celovitega programa ovrednotenja in širitve rabe slovenščine (7. člen D. Z., št. 25/2016), njegov namen pa je bil ugotoviti spremembe, ki jih je odprava mejnih pregrad povzročila v našem prostoru, s posebnim poudarkom na stvarnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Projekt se je ukvarjal predvsem s sedanjostjo in prihodnostjo, zato so bile njegove aktivnosti namenjene spodbujanju razmišljanja o izzivih in priložnostih, ki so še pred nami.
Goriški dvodnevni posvet je bil oblikovan kot skupek petih tematskih sklopov, ki so se zvrstili v različnih oblikah (kot vodeni pogovori, okrogle mize, sklopi predavanj) na dveh ločenih lokacijah. Prvi dan (18. oktober 2018, Velika dvorana goriškega odseka tržaške univerze) je bil v znamenju obravnave sodobne vloge šengenskega sporazuma na širšem evropskem in ožjem regionalnem prizorišču. Osrednja gosta uvodnega posveta sta bila predsednik študijskega centra CESPI in bivši minister za zunanjo trgovino in pravosodje Republike Italije Piero Fassino ter rektor Nove univerze v Novi Gorici in bivši minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Dimitrij Rupel. Ugledna predavatelja sta se s povezovalcem Štefanom Čokom pogovarjala o krepkih in šibkih točkah prostega pretoka blaga in ljudi v luči sodobnih političnih trendov in sociodemografskih procesov. Sledilo je predavanje sodelavke raziskovalnega centra EURAC v Bocnu Grete Klotz, ki je predstavila izsledke mednarodnega raziskovalnega projekta o narodnih manjšinah kot spodbujevalkah čezmejnega sodelovanja. Jutranji spored so zapolnili študenti sociologije mednarodnih odnosov Univerze v Trstu, ki so predstavili dve raziskavi, opravljeni v okviru projekta. Zanimiva razprava je zaznamovala popoldansko okroglo mizo, ko so o mejah na terenu in v mišljenju razmišljali geografa Milan Bufon in Igor Jelen, zgodovinar Alessandro Cattunar, pravnik Guglielmo Cevolin, sociolog Moreno Zago in jezikoslovka Danila Zuljan Kumar.
Drugi dan posveta (19. oktober 2018, Dvorana Fundacije goriške hranilnice) je bil bolj specifično namenjen okoliščinam slovenske narodne skupnosti v Italiji. V prvem sklopu je bila v ospredju gospodarska tema, pod drobnogledom pa so bili predvsem izzivi in priložnosti, ki jih skupna evropska pripadnost ponuja slovenskemu gospodarstvu v Italiji. V razpravi so sodelovali predsednica SLORI-ja in raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja Sara Brezigar, ekonomist Igor Guardiancicih, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, predstavnica Kmečke zveze Mara Černic in podjetnik Fabrizio Polojaz. Na petkovi popoldanski okrogli mizi je beseda tekla o skupnem slovenskem medijskem prostoru, kjer so udeleženci kritično obravnavali odnos med slovenskim zamejskim in matičnim okoljem na medijskem področju. Svoj pogled na obravnavano temo so predstavili Ezio Gosgnach (Dom), Aleksander Koren (Primorski dnevnik), Antiša Korljan (Primorske novice), Miha Obit (Novi Matajur), Jurij Paljk (Novi glas), Marco Tavčar (Deželni sedež RAI za Furlanijo – Julijsko krajino) in Mirjam Muzenič (RTV Slovenija), ki je okroglo mizo tudi povezovala.
Dvodnevni dogodek je sklenila predstavitev videoposnetka, ki ga je skupina gojencev goriškega Dijaškega doma S. Gregorčič ustvarila pod mentorstvom strokovnih sodelavcev Kinoateljeja in SLORI-ja. Mlada ekipa se je v uvodnih mesecih projekta podala na »teren« in na obmejnem pasu od Trbiža do Milj zbrala številna dragocena pričevanja o učinkih odprave meje na vsakdanje življenje lokalnega prebivalstva. Videoposnetek bo dostopen ob zaključku projekta, skupaj z vsem drugim projektnim gradivom. V načrtu je tudi izid dvojezičnega zbornika, v katerem bodo zbrani in urejeni prispevki iz goriškega posveta in predhodnih debatnih srečanj na Trbižu in Miljah.
