Temeljni raziskovalni projekt
Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Izvajalci projekta: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, Slori-Slovenski raziskovalni inštitut, Inštitut za narodnostna vprašanja Ljubljana
Predmet raziskovalnega projekta je bilo ohranjanje oziroma opuščanje rabe slovenskega jezika pri delih slovenske jezikovne skupnosti, ki so danes avtohtone narodne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, v obdobju od prve svetovne vojne do danes.
Demografski podatki in ocene kažejo, da je v obravnavanem obdobju na vseh treh raziskovanih območjih delež Slovencev močno padel. Za vsako od treh slovenskih manjšin se ugotavlja, kateri so vzroki ugotovljenih demografskih sprememb in v kolikšni meri je upadanje števila Slovencev posledica opuščanja rabe slovenskega jezika. Centralna tema raziskave je bila preučevanje vzrokov opuščanja slovenščine. V skladu s hipotezo, da je reprodukcija določenega jezika odvisna od družbenega položaja jezika, so se pri posameznih manjšinskih skupnostih obravnavali naslednji faktorji ohranjanja jezika: 1. politična zgodovina skupnosti od srede 19. stoletja dalje in politični pritiski na slovensko etnično identiteto v tem obdobju; 2. migracije na območju avtohtone slovenske naselitve od I. svetovne vojne dalje in posledična strnjenost naselitve Slovencev; 3. jezikovni položaj manjšine danes, in sicer 3.1 pravni položaj slovenščine, 3.2 raba slovenščine po področjih življenja, 3.3 učenje slovenščine v šoli, 4. odnos lokalnega prebivalstva (govorcev slovenščine in drugih) do rabe slovenskega jezika danes.
Vzroki za opuščanje slovenščine pri posameznih slovenskih manjšinah so se med seboj primerjali. Cilj je razumevanje vloge družbenega položaja jezika pri ohranjanju oz. zamenjavi jezika.