Raziskovalni projekt, financiran v okviru Pobud posebnega pomena, namenjenih vrednotenju zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine (D.Z. 26/2007, čl. 18, odst. 2, črka d – D.Z. 6/2013, čl. 6, odst. 18 – 20)
Nosilec projekta: SLORI
Vodja projekta: dr. Maja Mezgec
Obdobje izvajanja projekta: 2014-2015
Osnovni cilj raziskave je bil zbrati niz empiričnih podatkov o jezikovni pokrajini na območjih Furlanije Julijske krajine, v katerih je uradno priznan zgodovinski obstoj slovenske jezikovne skupnosti. Natančneje smo skušali ugotoviti stopnjo vidne navzočnosti slovenščine (vključno z narečnimi različicami) glede na italijanski, torej večinski jezik, glede na druge deželne jezike, priznane z Zakonom št. 482/1999 (furlanščina, nemščina), in glede na širše mednarodno uveljavljene jezike (angleščina). Drugostopenjski cilj je bil nuditi deželnim organom, pristojnim za jezikovne politike in za jezikovno načrtovanje, informacije, ki temeljijo na empiričnih ugotovitvah. Tretjestopenjski cilj je bila primerjava rezultatov te raziskave s tistimi, ki so bili pridobljeni v drugih večjezičnih okoljih, in sicer zato, da se določi stopnjo vitalnosti slovenščine v lokalnem okolju v razmerju z drugimi manjšinskimi jeziki.
V letu 2015 so bila izdelana teoretska izhodišča raziskave in izvirni metodološki model, ki sta bila nato osnova za zbiranje podatkov na terenu. Sledile so analiza in interpretacija podatkov, priprava zaključnega raziskovalnega poročila in prenos raziskovalnih spoznanj v javnost. Izsledki študije so bili javnosti predstavljeni 4. septembra 2015 v Trstu in 26. novembra 2015 v Špetru.
V letu 2016 je bil organiziran znanstveni posvet v sodelovanju s Furlanskim filološkim združenjem. V prvem delu posveta so raziskovalci SLORI-ja in Furlanskega filološkega združenja predstavili izsledke raziskav, s katerimi se je ugotavljala vidna prisotnost furlanščine in slovenščine v toponomastiki in, na splošno, v jezikovni krajini Furlanije – Julijske krajine. Empirični podatki so predstavljali uvod v okroglo mizo, ki je bila predvidena v drugem delu posveta. Namen okrogle mize je bil preveriti, kakšno je trenutno stanje ter katere so kritične točke in perspektive udejanjanja jezikovne pluralnosti v toponomastiki in v javnem življenju celotne regije.
