(Re)integracija in razvojni problemi v večkulturnih in obmejnih regijah

Inštitut za geografske študije in Inštitut za sredozemske humanistične in družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem (ZRS UP) sta organizirala mednarodno konferenco z naslovom »(Re)Integration and Development Issues in Multicultural and Border Regions / (Re)integracija in razvojni problemi v večkulturnih in obmejnih regijah«, ki se je odvijala od 22. do 24. septembra 2011 v Portorožu. Namen konference je bila poglobljena analiza preteklih in obstoječih okoliščin ter problemov, ki zadevajo geopolitično, zgodovinsko, ekonomsko, družbeno in medkulturno integracijo v obmejnih območjih. Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki Slovenskega raziskovalnega inštituta, in sicer: dr. Milan Bufon (s prispevkom »Cross-border Policies vs. Spatial and Social (Re)Integration: Between Challanges and Problems«), predsednik znanstvenega odbora konference, ki je v svojem zakljunem referatu spregovoril o problematiki interpretacije mejà in teritorialnosti v sodobnih evropskih obmejnih in kontaktnih območjih, o problemih in izzivih čedalje bolj intenzivnih čezmejnih integracijskih procesov ter o družbenih in prostorskih aspektih t.i. »čezmejnega regionalizma«; dr. Devan Jagodic (s prispevkom »Cross-Border Residential Mobility in the Italian-Slovenian borderland: a Transnational Laboratory for the Making of European Space?«), ki je v svojem referatu predstavil in problematiziral še skromno raziskani pojav čezmejne stanovanjske mobilnosti v slovensko-italijanskem obmejnem območju, tj. nedavni proces priseljevanja tržaškega prebivalstva v sosednje slovenske obmejne regije; pojav se namreč kaže kot nasledek povojnega procesa suburbanizacije Trsta, ki je pod vplivom sodobnih evropskih integracijskih procesov prekoračil (nekdanjo) mejno črto, s tem pa sprožil širok odmev v slovenskem javnem mnenju; in dr. Marianna Kosic (s prispevkom »Social integration along the Italo-Slovene borderland«), ki je v luči teorij socialne psihologije obravnavala dinamike etnične in nacionalne identitete ter medskupinskih odnosov med pripadniki slovenske manjšine v Italiji in večinskih skupnosti v Italiji in Sloveniji; obenem je ugotavljala, kako je nanje vplival vstop Slovenije v Evropsko unijo in kako je kompleksnost družbene identitete vezana na sprejemanje raznolikosti v dvosmernih integracijskih procesih.