Projekt v sodelovanju
Nosilec projekta: SLORI in Slovenski dijaški dom S. Kosovela v Trstu
Partnerji: Dijaški dom S. Gregorčič v Gorici; DIZ Stefan v Trstu, DIZ Cankar-Zois-Vega v Gorici in dvojezični šolski center v Špetru
Vodja projekta: dr. Matejka Grgič
Obdobje izvajanja projekta: 2016-2017
Projekt je izhajal iz predpostavke, da se jezikovne spretnosti in veščine ne razvijajo izključno v didaktično strukturiranem okolju (torej v šolah ali na tečajih), ampak predvsem spontano, z izpostavljenostjo jeziku in raznolikosti njegovih rab. Zato je tam, kjer je ta izpostavljenost omejena ali kako drugače sporna ali pomanjkljiva, nujno, da se podkrepi z ustreznimi orodji, ki se sicer uporabljajo tudi v didaktično strukturiranih okoljih, ki pa hkrati spodbujajo še spontano usvajanje jezika in posledično razvijanje potrebnih sporazumevalnih veščin in spretnosti.
To predpostavko že nekaj desetletij upoštevamo pri izdelavi učnih gradiv in orodij za učenje in poučevanje tujih jezikov. Didaktika manjšinskih jezikov pa še vedno izhaja iz predpostavke, da je manjšinski jezik obenem »materni« oz. prvi jezik (J1) učencev in dijakov, pa tudi prevalentni jezik njihovega okolja. Tej vsaj delno apriorni in ideološki percepciji umestitve manjšinskega učnega jezika v jezikovni horizont učencev in dijakov se prilagaja tudi didaktika, ki sledi splošnim smernicam, ki veljajo na področju poučevanja/učenja prvih (»maternih«) jezikov.
Empirična analiza stanja in potreb pa je že pokazala, da potrebujemo nov didaktični model, ki ne bo enačil »maternosti« jezika s stopnjo njegovega znanja, predvsem pa ne s stopnjo razvitosti sporazumevalnih spretnosti in veščin. V sklopu projekta bomo torej kombinirali metodologije poučevanja/učenja tujih ali drugih jezikov z metodologijami poučevanja prvih jezikov in z metodologijami razvoja sporazumevalnih spretnosti in veščin, ki izhajajo s področij komunikologije in retorike.
V prvi fazi, ki je potekala od septembra do decembra 2016, je projektna skupina poskrbela za pripravo prvih treh učnih enot. Vodja projekta dr. Matejka Grgič je tudi izvedla razgovore z nosilci interesov (dijaki, profesorji, starši, vzgojitelji, trenerji …), opravila anonimno testiranje stopnje razvoja jezikovnih veščin učencev in dijakov v slovenskem jeziku, zbirala informacije o stanju in ukrepih pri drugih primerljivih manjšinah oz. skupnostih govorcev ter zbirala raznolika gradiva, ki so že nastala v našem prostoru za ciljno starostno skupino (12-15 let). Ta gradiva bodo v nadaljnjih fazah projekta dostopna na projektni spletni strani.
Končni cilj projekta je bila priprava didaktičnih gradiv za spodbujanje učenja in usvajanja jezikovnih znanj ter razvoja jezikovnih veščin. Gradiva so namenjena starostni skupini 12- do 15-letnih učencev in dijakov, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Vsebinsko gradiva obravnavajo teme in s tem povezane predmetnosti, ki niso vključene v običajne učne načrte za pouk jezika, ki je sicer učni jezik šole in za katerega se predpostavlja, da je prvi jezik (J1) učencev in dijakov.
Za doseganje končnega cilja je delovna skupina vzpostavila metodološke temelje, poiskala praktične rešitve in poskrbela za testiranje oz. implementacijo gradiv, kar je ustvarilo primerno izhodišče za nadaljnjo nadgradnjo projekta.
Projekt je predvideval vrsto dejavnosti in nalog:
1. analiza stanja: razgovori z nosilci interesov (dijaki, profesorji, starši, vzgojitelji, trenerji …) in anonimno testiranje stopnje razvoja jezikovnih veščin učencev in dijakov v slovenskem jeziku;
2. zbiranje informacij o stanju in ukrepih pri drugih primerljivih manjšinah oz. skupnostih govorcev;
3. zbiranje raznolikih gradiv, ki so že nastala v našem prostoru za ciljno starostno skupino (12-15 let);
4. pregled in izbor gradiv; obdelava gradiv;
5. izdelava poskusnih didaktičnih učnih enot (do 3 učne enote);
6. testiranje gradiv med poukom oz. med obšolskimi dejavnostmi; popravki in dopolnitve;
7. objava gradiv na spletni strani.