Za Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je leto 2024 slovesno, saj proslavlja 50-letnico delovanja. V svoji polstoletni zgodovini je bil SLORI med drugim pobudnik številnih mladinskih raziskovalnih taborov, ki jih je prirejal v sodelovanju z Odsekom za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice (NŠK). Od leta 1981, ko se je zgodil prvi tabor v Barkovljah, pa vse do leta 1998, ko se je postavljal etnografski muzej v Reziji, se je zvrstilo kar osemnajst mladinskih raziskovalnih taborov. Udeleževali so se jih slovenski dijaki in študentje iz Italije, Slovenije in Avstrije, mentorsko vlogo pa so imeli uveljavljeni strokovnjaki z različnih raziskovalnih inštitutov in univerz. Tabori so se selili po vseh treh pokrajinah Furlanije – Julijske krajine, v katerih živijo Slovenci in Slovenke.
Ob proslavljanju 50-letnice si je upravni odbor SLORI-ja zamislil ponovno izvedbo mladinskega raziskovalnega tabora, ki tako po dolgih letih spet oživlja prej uspešno tradicijo, hkrati pa uvaja tudi nekaj novih elementov. Projektni partner je tokrat Društvo mladih Slovencev v Italiji DM+, ki je aktivno sodelovalo v vseh projektnih fazah, zlasti pa pri vsebinski zasnovi in izboru mladih udeležencev. S finančnim prispevkom je projekt podprl tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Mladinski raziskovalni tabor zasleduje tri glavne clije: 1) širi in spodbuja zanimanje za raziskovalno delo pri mladi generaciji; 2) spodbuja vzajemno spoznavanje in druženje mladih iz različnih geografskih okolij; 3) v končni fazi stremi k izdelavi raziskovalnega dokumentarca o identitetnem opredeljevanju mladih Slovencev in Slovenk v Italji, ki ga bodo mladi udeleženci pripravili v tesnem sodelovanju s svojimi mentorji, raziskovalci in strokovnjaki za različne discipline.
Petdnevni poletni mladinski raziskovalni tabor se je začel v ponedeljek, 8. julija, zaključil pa v petek, 12. julija. Udeležilo se ga je sedem mladih raziskovalk in raziskovalcev iz različnih krajev poselitvenega območja slovenske skupnosti v Italiji in iz bližnje Slovenije. Udeleženci so bili nastanjeni v prostorih Dijaškega doma Nova Gorica, kjer je prva dva dneva potekalo delo v učilnici. Tako so na ponedeljkovih uvodnih predavanjih spoznavali slovensko skupnost v Italiji v vseh odtenkih, hkrati pa se seznanjali s pristopi in metodami terenskega družboslovnega raziskovanja. Predavanja so prispevali zgodovinar Štefan Čok, družboslovec Devan Jagodic, antropologinja Helena Lupinc, jezikoslovki Matejka Grgič in Danila Zuljan Humar ter psihologinja Susanna Pertot. Drugi dan so udeleženci spoznavali veščine in postopke, ki so značilni za pripravo raziskovalnih dokumentarcev. V svet filmske produkcije jih je uvedel režiser Jurij Gruden, ki bo v sodelovanju s snemalcem Izidorjem Čokom tudi odgovoren za izdelavo omenjenega dokumentarca. Sledil je ogled nekaj krajših dokumentarnih filmov v prostorih goriškega BorGo Cinema v sodelovanju s Kinoateljejem, obisk Feiglove knjižnice v Trgovskem domu in ogled muzeja tihotapstva ter muzeja o meji na Pristavi (mejnem prehodu Rafut).
V sredo se je nato začelo intenzivno terensko raziskovalno delo, ki je potekalo vse do petka. Udeleženci v spremstvu mentorjev s kombijem so potovali po tržaški, goriški in videmski pokrajini, kjer so z izvajanjem in snemanjem intervjujev zbirali pričevanja dvanajstih mladih pripadnikov in pripadnic slovenske skupnosti. Ob visokih temperaturah je bilo terensko delo kar naporno, vendar pa je skupina bila izredno nadarjena, motivirana in uigrana, zato je tudi vzdušje bilo zelo sproščeno.
Bogato in dragoceno empirično gradivo bo v naslednjih mesecih ustrezno urejeno, analizirano in uporabljeno v raziskovalne namene. Sledila bo tehnična izdelava dokumentarca o identitetnem opredeljevanju mladih Slovencev in Slovenk v Italji, ki bo prvič predstavljen na slovesnosti ob proslavi 50. obletnice SLORI-ja v prvi polovici novembra 2024.
