Aplikativni projekt, financiran iz Izrednega razpisa za izvedbo celovitega programa za ovrednotenje in širitev rabe slovenščine (67.e in 74. odstavek 7. člena D. Z. 25/2017)
Nosilec projekta: SLORI
Partnerji: Associazione Quarantasettezeroquattro, Centro studi Dialoghi Europei, Circolo della Stampa di Trieste, Občina Milje, Občina Trbiž, Dsmo Kiljan Ferluga, DZP – Družba za založniške pobude, d. o. o. / PRAE, Istituto Jacques Maritain, Kinoatelje, Kmečka zveza, Sklad Libero in Zora Polojaz, Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič, Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Slovensko kulturno središče Planika, Università degli Studi di Trieste – Dipartimento di scienze politiche e sociali, Zadruga Novi Matajur
Vodja projekta: dr. Štefan Čok
Sodeluje: dr. Devan Jagodic
Obdobje trajanja projekta: 2018–2019
Projekt predvideva široko in kvalificirano partnerstvo sedemnajstih raznolikih in medsebojno dopolnjujočih se ustanov, ki se bodo lotile obravnavanih tem ob uporabi inovativnih pristopov in z namenom zagotavljanja pomembnih učinkov za obmejni prostor. Projekt sestavlja več dejavnosti, ki se nanašajo na različna tematska področja in geografska območja. Predvideni sta dve predhodni srečanji (v Kanalski dolini in Miljah), ki bosta uvedli glavni dogodek, to je dvodnevni študijski posvet (v Gorici). Prvi dan posveta bo posvečen mednarodni razsežnosti šengenskega sporazuma v okviru manjšinskih politik, drugi dan pa bodo o učinkih in priložnostih vstopa Slovenije v šengensko območje spregovorili predstavniki društev in organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pred glavnim dogodkom bo skupina mladih izvedla več krajših videointervjujev, ki bodo uporabljeni za promocijo predvidenih projektnih dejavnosti in bodo hkrati zagotovili večji učinek projekta na regionalnem območju. Videointervjuji in referati študijskega posveta bodo ob izteku projekta objavljeni v zborniku.
Ključni vidiki, ki jih projekt namerava obravnavati in poglobiti, so:
̶ ocena vpliva, ki ga je imel vstop Slovenije v šengensko območje leta 2007 na slovensko skupnost v Italiji in hkrati na celotno italijansko-slovensko obmejno območje;
̶ primerjava z drugimi »obmejnimi« in »manjšinskimi« stvarnostmi v današnji Evropi, ki jih zadeva izvajanje šengenskega sporazuma;
̶ izzivi, s katerimi se bo treba še spopadati in/ali ki jih bo treba ovrednotiti na različnih področjih, na primer političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, medijskem in mladinskem področju;
̶ slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini v okviru čezmejnega sodelovanja in glede na skupni slovenski kulturni prostor.
Glavni namen projekta je omogočiti omenjeni skupnosti ter njenim organizacijam in društvom, da ob obletnici vstopa v šengensko območje razmislijo, v kolikšni meri je ta dogodek vplival na življenje posameznikov in zainteresiranih ustanov, tako da bodo lahko oblikovali konkretne projektne predloge in zamisli, s katerimi se bodo lahko izkoristile vse priložnosti, ki jih današnji brezmejni prostor ponuja.
Razmišljanje SLORI-ja je izhajalo iz osnovne ugotovitve, da se lahko posledice, ki jih je imel padec meje na slovensko skupnost v Italiji, uspešno obravnavajo le s širokim in pluralnim pristopom ter s široko in kvalificirano skupino partnerjev, ki so odraz tako slovenske skupnosti kot širše italijansko govoreče družbe, ter z obravnavo različnih strok in (dobesedno) celotnega slovensko-italijanskega obmejnega območja, vse od Trbiža do Milj. Želeli pa smo se predvsem izogniti golemu proslavljanju: vstop Slovenije v šengensko območje ob proslavljanju terja tudi razmišljanje o še odprtih problemih in postavitvi slovensko-italijanskega obmejnega območja v širši evropski okvir.
Projekt je sestavljalo več dejavnosti, ki se nanašajo na različna tematska področja in geografska območja. Odvili sta se dve predhodni srečanji (v Kanalski dolini in Miljah), ki sta uvedli glavni dogodek, to je dvodnevni študijski posvet (v Gorici) oktobra 2018. Pred glavnim dogodkom je skupina mladih izvedla več krajših videointervjujev, ki so bili uporabljeni za promocijo projektnih dejavnosti. Referati študijskega posveta so bili v letu 2019 objavljeni v zaključnem zborniku, skupaj z vsemi drugimi vsebinami in aktivnostmi, ki so se izvajale v okviru projekta.
