Norina Bogatec
Nosilci projekta: Občina Zgonik – Sgonico (koordinator), Občina Devin Nabrežina – Duino Aurisina, Občina Repentabor – Monrupino, Občina Dolina – San Dorligo della Valle, Občina Sežana in Občina Hrpelje-Kozina.
Izvajalec: SLORI (odgovorna Norina Bogatec)
Projekt Izobraževalne in zaposlitvene poti mladih iz čezmejnega območja je financirala Dežela FJK s sredstvi iz Deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino, ki med drugim spodbuja čezmejno sodelovanje na področju kulture, izobraževanja, športa in rekreativnih dejavnosti. Cilj raziskovalnega projekta je bil oblikovati izobrazbeni in poklicni profil mlade generacije, ki živi v obravnavanem čezmejnem prostoru, ter ugotoviti njene navade glede preživljanja prostega časa in čezmejne mobilnosti. Gre za raziskovalno delo o dinamikah prehajanja iz mladostne dobe v odraslo na območju, ki ga označujeta različna izobraževalna in zaposlitvena sistema.
Projekt je v popolnem sozvočju s smernicami in ugotovitvami dveh evropskih dokumentov o mladinski problematiki. V prvem – Bela knjiga Nova spodbuda za evropsko mladino (Bruselj, 2001) – je potreba po boljšem razumevanju položaja mladih definirana kot eno izmed štirih prioritetnih področij poleg participacije, informiranosti in prostovoljstva. Drugi – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi (Bruselj, 2007) – pa izpostavlja potrebo po boljših raziskovalnih izhodiščih za oblikovanje ustreznih politik v korist mladih generacij.
Analizirana je bila generacija mladih, rojeni med letoma 1981 in 1985 in rezidenti v obravnavanih občinah. Šlo je za starostno skupino t. i. mlajše odraslosti (Rakar, Boljka, 2009), ki je po izobraževalnih, zaposlitvenih in osebnih izkušnjah zelo raznolika.
Podatki so bili zbrani z anketo, ki je bila izvedena v obliki telefonskega pogovora s strukturiranim vprašalnikom. Raziskovalni projekt je temeljil na metodi retrospektivnih študij, ki omogočajo zbiranje podatkov od določenega začetnega dogodka – ki je v našem primeru zaključek obvezne stopnje šolanja – do trenutka izvajanja ankete. Anketiranih je bilo 586 mladih občanov, skoraj enakomerno porazdeljenih med dvema obmejnima območjema.
Raziskovalni izsledki so bili objavljeni in predstavljeni pobudnikom projekta ter drugim javnim in zasebnim upravam ter ustanovam, ki delujejo tako v ožjem kot v širšem okolju. Namen je bil namreč obogatiti razpravo o promociji intelektualnega in poklicnega potenciala obravnavanih občin v okviru »čezmejnega« razmišljanja o razvojnih perspektivah in vrednotenju kraškega prostora.