Zaira Vidau
Univerzitetna založba Annales, SLORI, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Koper, 2015
Publikacija Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi. Primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini je izšla pri Univerzitetni založbi Annales v sodelovanju s SLORI-jem, Univerzo na Primorskem in njenim Znanstveno-raziskovalnim središčem. Avtorica v njej preučuje odnos med konceptoma države in nacije v Italiji, kar je temeljno za razumevanje pristopa italijanske države in njenih dežel, pokrajin in občin do svojih narodnih in jezikovnih manjšin. Italijanska javna uprava se je od zedinjenja naprej v 19. stoletju razvijala po modelu centralizirane države, ki je stremela h kulturni in jezikovni homogenizaciji v duhu izgradnje klasične nacionalne države in italijanskega naroda. Podpiranje jezikovnega in etničnega pluralizma je namreč ogrožalo stabilnost države. Ustroj italijanske javne uprave torej ne podpira jezikovne raznolikosti, čeprav so se na prehodu med 20. in 21. stoletjem pojavile pomembne novosti v javni rabi manjšinskih in regionalnih jezikov.
Italija je na prehodu v 21. stoletje uvedla zakonski okvir manjšinskega varstva, ki omogoča upravljanje jezikovne različnosti v krajevnih javnih upravah, kot so dežele, pokrajine in občine. K temu je prispevala odobritev zakona o varstvu zgodovinskih jezikovnih manjšin 482/1999, zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost 38/2001 in nekaterih reform, ki so omogočile decentralizacijo funkcij in pristojnosti od centralne države na krajevne ustanove tudi v varstvu narodnih in jezikovnih manjšin. Dežele, pokrajine in občine so torej v sodobni italijanski državi kot krajevni sooblikovalci in izvajalci državnih politik pridobile pomembno vlogo ohranjanja in razvoja manjšin. Manjšinski in regionalni jeziki so bili tako vključeni v uradno poslovanje krajevnih javnih uprav na občinskih območjih, ki so se opredelila kot večjezična. Gre za pomemben korak, ki uvaja upravljanje jezikovne različnosti v krajevne javne ustanove. Sicer pa državna zakonodaja nikjer ne določa, da so regionalni in manjšinski jeziki postali uradni jeziki države ali večjezičnih krajevnih javnih uprav. V praksi uvedeni sistem kaže na vrsto pomanjkljivosti in ni povsem učinkovit v širjenju javne rabe manjšinskih in regionalnih jezikov.
Politike upravljanja jezikovne različnosti javnih uprav so za narodne in jezikovne manjšine temeljne, ker pogojujejo njihovo ohranjanje in razvoj. V monografiji jih avtorica obravnava znotraj sodobnih teoretskih modelov upravljanja različnosti. Slednje se obenem umeščajo v pojav etničnega preporoda na evropski ravni zaradi globalizacije, evropskih integracijskih procesov, dinamik postmoderne družbe in sprememb v vlogi in organizaciji post-tradicionalne nacionalne države. Na filozofsko-ideološki ravni se upravljanje jezikovne različnosti povezuje z diskurzom o multikulturalizmu ter teoretskimi pristopi o kulturni in upravno-politični avtonomiji narodnih manjšin znotraj decentraliziranih državnih modelov.
Delo vključuje študijo primera upravljanja jezikovne različnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini, ki je v Italiji poseben primer, ker se z narodnim in jezikovnim pluralizmom sooča že od samega nastanka v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi prisotnosti slovenske, furlanske in nemške manjšine. Študija primera prikazuje najprej ustroj njene deželne, pokrajinske in občinske strukture. To je institucionalno ogrodje, ki uveljavlja varstvo manjšin slovenskega, nemškega in furlanskega jezika. Študija primera vsebuje tudi pregled zgodovinskega razvoja, organizacijske strukture in delovanja omenjenih treh manjšin. Še posebej so predstavljene vsebine treh deželnih zakonov, in sicer deželnega zaščitnega zakona za slovensko skupnost 26/2007, deželnega zaščitnega zakona za furlansko skupnost 29/2007 in deželnega zaščitnega zakona za nemško govoreče manjšine 20/2009. Analiza izvajanja te zakonodaje se osredinja na javno rabo slovenskega, furlanskega in nemškega jezika v deželi, občinah in pokrajinah. Pri tem upošteva gledišče javnih uslužbencev, ki uporabljajo te tri jezike v ustni in pisni obliki v poslovanju javne uprave. Slednji so se o tem izrazili v sklopu poglobljenih intervjujev. Iz teh so izšle izvedene dejavnosti, pomanjkljivosti in dobre prakse v upravljanju narodnih in jezikovnih manjšin v deželi Furlaniji Julijski krajini.