Štefan Čok, Anja Škarabot (ur.)
SLORI, Trst, 2019
Zbornik Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v šengensko območje je nastal v sklopu istoimenskega projekta podprtega s strani Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine prek izjemnega razpisa na podlagi alineje e) 67. odstavka 7. člena D. Z. št. 25/2016.
Sestavljajo ga trije vsebinsko ločeni deli: prvi in tretji del zajemata prispevke iz zaključnega dogodka projekta, ki se je odvijal v Gorici 18. in 19. oktobra 2018, drugi del pa zajema prispevke iz dveh uvodnih srečanj na Trbižu (7. septembra 2018) in Miljah (21. septembra 2018).
Prvi del zbornika (Gorica, 18. oktober 2018) obravnava vprašanje čezmejnega območja z različnih vidikov splošnega značaja.
Drugi del zbornika (Trbiž, 7. september, in Milje, 21. september 2018) se loteva vprašanja z »geografskega vidika«, z referati iz dveh uvodnih srečanj projekta, ki sta se odvijali na dveh koncih slovensko-italijansko meje. Četrto poglavje tako obravnava območje slovensko-italijansko-avstrijske tromeje s posebnim poudarkom na območju Kanalske doline, peto poglavje pa se spušča na skrajni jug obmejnega območja, v severnoistrsko miljsko območje.
Zadnji del zbornika (Gorica, 19. oktober 2018) obravnava specifično tematiko slovenske narodne skupnosti v Furlaniji – Julijski krajini.
Zbornik vsebuje tudi neobičajni prispevek: prek tako imenovane QR-kode za mobilne telefone oziroma spletne povezave dajemo na razpolago bralcu krajši videoposnetek, ki ga je v sklopu projekta pripravila skupina mladih in na tak način odkrila posebnosti slovensko-italijanske meje.
V ozadju zbornika in celotnega projekta tiči osnovno prepričanje, da je predstavljal in da predstavlja konec mejnih kontrol bistveni korak naprej v italijansko-slovenskem čezmejnem prostoru. Prost prehod državne meje pa je prej izjema kot pravilo, vsaj od vzpostavitve modernih držav – prav zaradi tega predstavlja šengenski sporazum neprecenljivo dragocenost, ki se je včasih ne zavedamo dovolj in ki jo lahko ohranimo le prek vsakodnevne pozornosti, tudi pri reševanju tistih problemov, ki jih lahko ustvari odprava mejnih kontrol.
Vloga slovenske narodne skupnosti v Furlaniji – Julijski krajini je v tem kontekstu še kako dragocena: od njene sposobnosti, da se dejavno in uspešno vključi v nove čezmejne dinamike, ki jih šengenski prostor ustvarja ali ki bi jih moral ustvarjati, je odvisen ne le njen prihodnji razvoj, temveč v nezanemarljivi meri celoten razvoj tega prostora.
