1. ČLEN
Slovenski raziskovalni inštitut (v italijanščini Istituto Sloveno di Ricerche, v angleščini Slovene Research Institute), okrajšano SLORI, je bil ustanovljen leta 1974 s pravnim sedežem v Trstu. Poslovanje Inštituta poteka v slovenskem jeziku, razen v primerih, ko se zahteva ali je potrebna uporaba drugih jezikov.
Inštitut ne opravlja nobene od dejavnosti, ki jih predvideva 2195. člen Civilnega zakonika in nima pridobitniških ciljev.
2. ČLEN
Namen Inštituta je, da proučuje in spremlja stanja in spremembe na področju etničnih vprašanj ter vprašanj interetničnih in medkulturnih odnosov oziroma vseh družbenih in razvojnih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji in njene družbeno-zgodovinske, pravne in etnično-jezikovne značilnosti, kakor tudi vse družbene in interetnične odnose, ki izhajajo iz umeščenosti te skupnosti v italijanski in širši evropski družbeni prostor.
Pri svojem raziskovalnem pristopu do teh vprašanj se Inštitut poslužuje teoretskih in metodoloških instrumentov, ki jih nudijo družbene in humanistične vede, se v ta namen povezuje z drugimi sorodnimi institucijami v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji kakor tudi v širšem italijanskem, slovenskem in mednarodnem znanstvenem oziroma strokovnem okolju ter tako prispeva k poglabljanju temeljnih vedenj o stanju in spreminjanju manjšinskih stvarnosti, interetničnih odnosov, čezmejnih vezi ter politik družbene integracije ter k razvijanju aplikativnih znanj pri razreševanju različnih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji in njene razvojne potenciale, a tudi splošne razvojne potenciale dežele Furlanije Julijske krajine v luči njene multikulturne sestave in njenega mednarodnega položaja, predvsem v odnosu do Republike Slovenije.
3. ČLEN
Temeljne naloge in dejavnosti Inštituta so:
a) Razvija in izvaja raziskovalne naloge, tako samostojno kot v sodelovanju z drugimi znanstveno-raziskovalnimi institucijami oziroma po naročilu javnih uprav in drugih naročnikov, ki zadevajo narodnostna in družbena vprašanja ter medkulturne odnose in vprašanja družbene integracije nasploh, predvsem v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji oziroma družbeno-kulturnim okoljem, v katerega je umeščena.
b) Povezuje, usmerja in utrjuje intelektualni potencial Slovencev v Italiji ter skrbi za uresničevanje načela skupnega slovenskega znanstvenega prostora.
c) Organizira seminarje, znanstvene konference in strokovne posvete v zvezi z vprašanji, ki zadevajo Slovence v Italiji, ter v zvezi s problemi etnično-jezikovnih in drugih manjšin ter medkulturnih odnosov oziroma vprašanj družbene integracije nasploh.
d) Zbira in hrani bibliografsko, dokumentacijsko in raziskovalno gradivo ter ga nudi svojim članom, zainteresiranim institucijam in raziskovalcem.
e) Skrbi za seznanjanje zlasti šolske in študentske populacije ter učnega kadra z zgodovinskim razvojem in sodobnim položajem slovenske narodne skupnosti v Italiji ter drugimi sorodnimi vsebinami prek predavanj, izobraževanj in informativnih delavnic.
f) Samostojno ali v sodelovanju z drugimi institucijami ter organizacijami razvija izobraževalne, promocijske in druge pobude, dejavnosti in storitve za utrjevanje in širjenje slovenske kulture in jezika.
g) Pripravlja in promovira lastne publikacije in druga gradiva ter širi rezultate in spoznanja raziskovalnega dela v specializiranih revijah, na znanstvenih konferencah in drugih strokovnih dogodkih v domačem okolju in širšem italijanskem, slovenskem in mednarodnem prostoru.
h) Sodeluje in sklepa dogovore oziroma sporazume z univerzami in znanstveno-raziskovalnimi institucijami, ki delujejo na sorodnih področjih oziroma z vsemi institucijami javnega in zasebnega prava, s katerimi sodeluje pri izvajanju svojega raziskovalnega in razvojnega dela.
i) Razpisuje natečaje, štipendije in nagrade za raziskave, univerzitetne dodiplomske ali podiplomske študije ter promovira in razvija različne študijske in raziskovalne priložnosti, predvsem za mlade pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji.
4. ČLEN
Nedeljivo in nerazdeljivo premoženje Inštituta sestavljajo:
a) prispevki, darila in volila;
b) premičnine in nepremičnine;
c) morebitni skladi, ki izvirajo iz Inštitutove dejavnosti.
5. ČLEN
Prihodki Inštituta so naslednji:
a) letne članarine;
b) dodatni posebni prispevki članov, dohodninski davčni prispevki članov ali nadomestila članov za različne storitve Inštituta;
c) prispevki javnih in zasebnih ustanov oziroma uprav iz Italije, Slovenije in drugih držav Evropske unije;
d) finančni prilivi za izvajanje raziskovalnih nalog po naročilu ali razpisih javnih in zasebnih ustanov oziroma uprav iz Italije, Slovenije in drugih držav Evropske unije oziroma same EU in drugih mednarodnih organizacij ali ustanov;
e) drugi prihodki, ki izhajajo iz znanstvenih, raziskovalnih, izobraževalnih in strokovnih storitev Inštituta;
f) prihodki, ki izhajajo iz vseh drugih dejavnosti Inštituta.
6. ČLEN
Tako kot premoženje se tudi prihodki, ki izhajajo iz dejavnosti Inštituta, morebitni preostanki kakor tudi skladi, rezervne in družbene glavnice ne smejo v nobenem primeru porazdeliti med člane, niti v posredni obliki. Vsi morebitni preostanki se morajo obvezno vložiti v institucionalne dejavnosti Inštituta, predvidene po statutu.
Deleži in prispevki članov niso prenosljivi in tudi ne ponovno ocenljivi.
7. ČLEN
Poslovno oziroma finančno obdobje se zaključi vsako leto 31. decembra. Upravni odbor po zaključku finančnega obdobja izdela zaključni obračun in pripravi proračun za naslednje poslovno obdobje. Obračun in proračun predstavi na občnem zboru članom Inštituta, ju poda v razpravo in odobritev s prvim sklicem v roku 120 (sto dvajset) dni po zaključku vsakega finančnega obdobja.
8. ČLEN
Število članov je neomejeno. Člani Inštituta so lahko združenja, razne institucije, zasebne ali javne ustanove in uprave, posamezni raziskovalci, strokovnjaki in interesenti, torej vse polnoletne fizične osebe in pravne osebe, ki so zainteresirane za uresničevanje ciljev, nalog in poslanstva Inštituta, kakor izhaja iz 1., 2. in 3. člena tega Statuta, se v teh ciljih, nalogah in poslanstvu prepoznavajo in želijo aktivno prispevati k njihovemu izpolnjevanju.
Kdor se želi včlaniti, mora predložiti pisno prošnjo upravnemu odboru Inštituta in se obvezati, da bo spoštoval statut in notranje pravilnike oziroma odločitve vodilnih organov Inštituta ter da ne bo v nobenem pogledu škodoval njegovim interesom, sprejetim nalogam in ciljem.
Člani Inštituta lahko sodelujejo v raziskovalnem in strokovnem delu SLORI in lahko dajejo predloge za različne raziskovalne naloge in druge pobude. V ta namen lahko na predlog znanstvenega sveta upravni odbor namenja del sredstev tudi za raziskovalne naloge in druge pobude članov, ki so skladne s cilji, nalogami in poslanstvom Inštituta. Organi Inštituta poskrbijo za ustrezne načine komunikacije s člani tudi v času med dvema občnima zboroma.
9. ČLEN
Vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti. Pravice članov so:
a) da sodelujejo pri dejavnostih, ki jih prireja Inštitut, ter da so o njih informirani;
b) da odločajo o delovanju Inštituta z glasovanjem v pristojnih organih, tudi v zvezi z odobritvijo oziroma spremembami statuta in morebitnih pravilnikov;
c) da izvolijo vodilne organe in da so izvoljeni;
d) da izvolijo nadzorne jamstvene organe in da so izvoljeni;
e) da lahko koristijo vse storitve, ki jih Inštitut ponuja, in dajejo predloge za različne raziskovalne naloge in pobude.
Dolžnosti članov so:
a) da spoštujejo statut, pravilnike in druge določbe, ki jih odobrijo organi Inštituta;
b) da redno plačujejo letno članarino.
10. ČLEN
Predloge za nove člane lahko podajo:
a) člani upravnega odbora;
b) člani znanstvenega sveta;
c) vsaj trije člani Inštituta.
O sprejemu novih članov sklepa upravni odbor. Prošnjo za članstvo lahko na upravni odbor naslovijo tudi sami zainteresirani posamezniki in ustanove.
Članstvo preneha na osnovi pisnega sporočila o odstopu ali, v primeru kršenja statuta in pravil oziroma škodovanja ugledu in interesom Inštituta, na osnovi sklepa o izključitvi, ki ga sprejme upravni odbor. Tak sklep mora biti utemeljen in posredovan prizadetemu in predsedniku nadzornega odbora s priporočenim pismom ali z registriranim elektronskim dopisom. Prizadeti ima pravico do pritožbe v roku enega meseca (30 dni) od prejema obvestila. Pritožbo mora posredovati s priporočenim pismom ali z registriranim elektronskim dopisom predsedniku nadzornega odbora. Če pritožbe ne vloži, po izteku pritožbenega roka izključitev velja za pravnomočno.
Nadzorni odbor mora o pritožbi sklepati v roku 60 dni od njenega prejema. Na sklep nadzornega odbora ni mogoča ponovna pritožba.
Če član ni poravnal letne članarine več kot pet let, pošlje Upravni odbor članu obvestilo, v katerem ga pozove, da članarino poravna do naslednjega občnega zbora. Če se član na vabilo ne odzove in s tem ne izkaže interesa za nadaljnje članstvo, se sproži postopek, kot je opisan v tem členu.
Članstvo v združenju ni dovoljeno za določen čas.
11. ČLEN
Organi Inštituta so naslednji:
a) občni zbor članov;
b) upravni odbor;
c) znanstveni svet;
d) nadzorni odbor;
e) predsednik;
f) direktor;
g) sosvet raziskovalcev.
12. ČLEN
Občni zbor predstavlja vse člane. Redni občni zbor se sklicuje enkrat letno glede na določila 7. člena oziroma v drugem sklicu najkasneje do konca meseca junija. Občni zbor je lahko sklican vsakokrat, ko upravni odbor ocenjuje, da je to potrebno, oziroma na utemeljeno pisno zahtevo vsaj 1/10 podpisanih članov Inštituta, ki mora biti podana predsedniku upravnega odbora, z obvezo navedbe dnevnega reda. Na to zahtevo mora predsednik upravnega odbora sklicati občni zbor v roku 90 dni od prejema dopisa. Morebitno utemeljeno zavrnitev zahteve po sklicu občnega zbora mora upravni odbor posredovati zainteresiranim članom. Slednji imajo na sklep upravnega odbora pravico do pritožbe pri nadzornem odboru po postopku, ki je predviden v 10. členu. Nadzorni odbor o zadevi sklepa, kot je to določeno v istem členu.
Občni zbor skliče predsednik Inštituta na podlagi sklepa upravnega odbora. Člani morajo prejeti pisno ali elektronsko obvestilo o sklicu občnega zbora vsaj 15 dni pred datumom njegove izvedbe. V obvestilu o sklicu mora biti naveden dnevni red, kraj, datum in ura prvega sklica ter kraj, datum in ura drugega sklica, ki mora biti najmanj 24 ur po prvem sklicu. Kraj in čas sklica se najavita tudi z objavo v vidnejših medijih Slovencev v Italiji ter po potrebi tudi prek drugih medijev. Občni zbori praviloma niso odprti za javnost, lahko pa na njih sodelujejo gostje. O prepustitvi ne-članov Inštituta na občni zbor odloča oseba, ki občnemu zboru predseduje.
Delovni jezik občnega zbora je slovenščina.
13. ČLEN
Pravico do glasovanja imajo pri vseh točkah dnevnega reda samo tisti člani, ki so do pričetka občnega zbora poravnali letno članarino. Pri sklepih, ki zadevajo bilanco in odgovornost članov upravnega odbora, slednji nimajo volilne pravice.
Člane lahko na občnem zboru zastopajo drugi člani. V ta namen potrebujejo pisno pooblastilo, ki ga pred pričetkom občnega zbora verificira tajnik upravnega odbora ali njegov pooblaščenec. Vsak član lahko zastopa največ tri druge člane, njihov glas pa se šteje le v primeru, da so tudi sami, neposredno ali posredno prek prisotnega in poverjenega člana, poravnali letno članarino do pričetka občnega zbora.
Občni zbor je v prvem sklicu sklepčen, če je prisotna več kot polovica vseh članov, sklepa pa na podlagi večinskega glasu prisotnih članov s pravico do glasovanja. V drugem sklicu je občni zbor sklepčen ob vsakršnem številu prisotnih članov in prav tako sklepa na podlagi večinskega glasu prisotnih članov s pravico do glasovanja.
Izredni občni zbor v prvem sklicu sklepa veljavno s pozitivnim glasom večine članov, v drugem sklicu pa so sklepi veljavni, če je zanje glasovala večina prisotnih članov, pri čemer to število ne sme biti manjše od 1/3 vseh članov.
Za glasovanje o sklepih za spremembo ustanovne listine in statuta mora biti prisotna vsaj polovica članov in zanje mora glasovati večina prisotnih članov. Morebitni sklep o razpustitvi Inštituta je veljaven, če je zanj glasovalo vsaj tri četrtine vseh članov.
14. ČLEN
Redni občni zbor izvaja naslednje naloge:
a) razpravlja in odobri zaključni obračun in predračun;
b) razpravlja in odobri poročilo o opravljenem delu in program delovanja;
c) na predlog nadzornega odbora razreši zapadle organe;
d) izvoli člane upravnega odbora;
e) izvoli člane znanstvenega sveta;
f) izvoli člane nadzornega odbora;
g) sklepa o spremembah statuta in drugih pomembnejših internih aktih Inštituta.
15. ČLEN
Upravni odbor sestavljajo člani in nečlani, ki jih izvoli občni zbor. Upravni odbor sestavlja najmanj pet in največ petnajst izvoljenih oseb ter predsednik znanstvenega sveta in direktor, ki sta člana po funkciji. Oba imata enake pravice kot ostali člani upravnega odbora.
Mandat upravnega odbora traja tri leta.
Na ustanovitveni seji upravni odbor izvoli predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Funkciji tajnika in blagajnika sta lahko tudi združeni. Predsednik znanstvenega sveta in direktor ne moreta prevzeti tudi vodstvenih nalog iz prejšnjega stavka, razen v izjemnih primerih.
Praviloma se smejo funkcije predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika opravljati največ pet zaporednih mandatov oziroma 15 let.
16. ČLEN
Upravni odbor se sestaja najmanj dvakrat letno na sklic predsednika. Seja upravnega odbora se lahko skliče tudi na utemeljeno in podpisano pisno zahtevo večine članov upravnega odbora, ki je naslovljena na predsednika.
Seje upravnega odbora vodi predsednik in jih skliče v pisni ali elektronski obliki vsaj pet dni pred določenim datumom. Obvestilo o sklicu mora vsebovati kraj in čas seje ter dnevni red.
Upravni odbor je sklepčen ob prisotnosti večine njegovih članov. Upravni odbor sklepa na podlagi večinskega glasu prisotnih članov. V primeru enakega števila glasov prevlada glas predsednika upravnega odbora.
17. ČLEN
Naloge upravnega odbora so naslednje:
a) pripravi zaključni obračun in predračun ter ju predloži v odobritev občnemu zboru;
b) pripravi poročilo o opravljenem delu in načrt raziskovalnega dela na podlagi mnenja in usmeritev znanstvenega sveta ter ju predloži v odobritev občnemu zboru;
c) imenuje direktorja Inštituta;
d) sklepa o sprejemanju novih članov;
e) sklepa o notranjih pravilnikih Inštituta;
f) spremlja tekoče poslovanje Inštituta in odloča o morebitnih proračunskih spremembah v času med dvema občnima zboroma;
g) odloča o kadrovski politiki Inštituta (zaposlovanje raziskovalcev, upravnega osebja in zunanjih sodelavcev; odločanje o njihovem poklicnem napredovanju);
h) odloča o razvojnih smernicah Inštituta ter o dogovorih in sporazumih z drugimi institucijami in ustanovami, tudi ob upoštevanju strokovnih stališč znanstvenega sveta;
i) odloča o tekočih delovnih nalogah in zadolžitvah na predlog direktorja in predsednika znanstvenega sveta;
j) sklepa o višini letne članarine.
18. ČLEN
Predsednik upravnega odbora pravno zastopa Inštitut in svojo funkcijo opravlja do izvolitve novega predsednika, skladno z določili 15. člena.
Predsednik sklicuje in vodi občni zbor in seje upravnega odbora.
Predsednik je odgovoren za redno in izredno poslovanje skladno s sklepi in nalogami upravnega odbora. Predsednik predstavlja in zastopa Inštitut tudi pred upravnimi in pravosodnimi organi. Za začetek morebitne tožbe in odgovor na tožbo pred pravosodnimi organi je potrebna predhodna odobritev upravnega odbora, razen če zaradi prekratkega roka sklic tega organa ni možen. V tem primeru lahko predsednik postopa brez predhodne odobritve, upravni odbor pa potrdi delovanje predsednika na prvi redni seji.
V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča podpredsednik. Nadomeščanje praviloma ne sme biti daljše od šestih mesecev. V primeru daljše odsotnosti zaradi bolezni ali smrti člani upravnega odbora iz svoje srede izvolijo do konca tekočega mandata novega predsednika ali pooblastijo podpredsednika, da skliče redni občni zbor za izvolitev novega upravnega odbora.
19. ČLEN
Tajnik opravlja tajniške posle upravnega odbora, pripravlja zapisnike njegovih sej ter skrbi za arhiviranje vseh dokumentov, ki zadevajo področje dela upravnega odbora.
Blagajnik opravlja blagajniške posle upravnega odbora, pripravlja predloga letnega obračuna in proračuna ter spremlja tekoče finančno stanje Inštituta.
20. ČLEN
Nadzorni odbor sestavljajo trije redni člani in dva namestnika, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let. Na umestitveni seji člani iz svoje srede izvolijo predsednika, ki vodi delo nadzornega odbora. Trajanje njegovega mandata se smiselno ravna po določilih za trajanje funkcij upravnega odbora.
Člani nadzornega odbora sodelujejo s posvetovalnim glasom na sejah upravnega odbora. V ta namen morajo prejemati redna vabila na seje tega organa.
Naloga nadzornega odbora je, da preverja ustreznost in uspešnost dela upravnega odbora ter da pregleduje tako upravno in finančno poslovanje Inštituta kot spoštovanje njegovih statutarnih pravil.
21. ČLEN
Znanstveni svet sestavljajo uveljavljeni strokovnjaki in raziskovalci, člani in nečlani, ki jih izvoli občni zbor. Znanstveni svet sestavlja najmanj pet in največ petnajst izvoljenih oseb ter direktor in predstavnik sosveta raziskovalcev, ki sta člana po funkciji. Oba imata enake pravice kot ostali člani znanstvenega sveta.
Mandat znanstvenega sveta traja tri leta.
Na umestitveni seji člani iz svoje srede izvolijo predsednika, po potrebi pa tudi podpredsednika in tajnika. Praviloma mora biti kandidat za predsednika znanstvenega sveta strokovnjak s področij, ki sodijo v raziskovalni interes Inštituta. Predsednik znanstvenega sveta vodi seje tega organa, koordinira njegovo delo in ga zastopa na sejah upravnega odbora. Praviloma se sme funkcijo predsednika znanstvenega sveta opravljati največ pet zaporednih mandatov oziroma 15 let.
Direktor poskrbi za nemoteno delo znanstvenega sveta in mu nudi potrebno tehnično pomoč prek administrativnih služb Inštituta. Funkciji direktorja in predsednika znanstvenega sveta sta, razen v izjemnih primerih, nezdružljivi.
Znanstveni svet ima lahko tudi častne člane, ki jih izvoli občni zbor. Častni člani sodelujejo na sejah znanstvenega sveta s posvetovalnim glasom. V ta namen morajo prejemati redna vabila na seje tega organa.
Znanstveni svet se sklicuje, deluje in sklepa na enak način kot upravni odbor. Znanstveni svet pripravlja in spremlja program raziskovalnega dela v okviru finančnih možnosti, ki jih določa upravni odbor.
22. ČLEN
Naloge znanstvenega sveta so:
a) Upravnemu odboru predlaga notranje pravilnike Inštituta na področju znanstveno-raziskovalnega dela, izreka mnenje o strokovnih podlagah pri sklepanju raziskovalnih pogodb ter določa znanstvene in strokovne kriterije za zaposlovanje raziskovalcev, za vrednotenje njihove raziskovalne uspešnosti ter za njihovo poklicno napredovanje.
b) Preverja znanstveno-raziskovalno ustreznost kandidatov za direktorja Inštituta.
c) Izdela program znanstveno-raziskovalnega dela Inštituta ter določa kriterije za znanstveno vrednotenje opravljenih in predlaganih raziskovalnih nalog in projektov.
d) Načrtuje publicistično dejavnost, predlaga razpise za natečaje, nagrade in štipendije, pripravlja predloge za znanstvene in strokovne posvete ter za dogovore in sporazume z drugimi raziskovalnimi organizacijami.
e) Sklepa o sestavi strokovnih ocenjevalnih komisij ali drugih delovnih skupin, ki so povezane z raziskovalno dejavnostjo Inštituta.
f) Upravnemu odboru predlaga morebitne kandidature in kriterije za sprejem novih članov.
23. ČLEN
Direktorja imenuje upravni odbor tudi na predlog znanstvenega sveta. Praviloma mora biti kandidat za direktorja strokovnjak s področij, ki sodijo v raziskovalni interes Inštituta, ter imeti ustrezne raziskovalne, komunikacijske in vodstvene sposobnosti.
Direktor skladno s statutom in notranjimi pravilniki Inštituta ter s sklepi in smernicami upravnega odbora in znanstvenega sveta vodi in koordinira tekočo organizacijsko, raziskovalno in upravno dejavnost Inštituta.
Direktor pri svojem delu odgovarja upravnemu odboru, ki lahko direktorja v primeru neuspešnega ali neustreznega vodenja Inštituta predčasno razreši in prične postopek za imenovanje novega.
Funkcija direktorja traja štiri leta in se lahko praviloma obnovi do največ štirih zaporednih mandatov oziroma 16 let.
24. ČLEN
Sosvet raziskovalcev sestavljajo vsi raziskovalci, ki sodelujejo z Inštitutom pri opravljanju njegovih raziskovalnih nalog oziroma projektov. Po funkciji sta člana sosveta raziskovalcev tudi direktor in predsednik znanstvenega sveta.
Sosvet je posvetovalni organ znanstvenega sveta. V ta namen izvolijo člani sosveta iz svoje srede enega predstavnika, ki zastopa člane sosveta na sejah znanstvenega sveta.
Sosvet raziskovalcev sklicuje in vodi predsednik znanstvenega sveta ali direktor.
25. ČLEN
V primeru razpusta Inštituta, za katerega mora glasovati vsaj tri četrtine vseh članov, se na razpustitvenem občnem zboru imenuje enega ali dva likvidatorja in določi njegove ali njune pristojnosti. V smislu 21. člena Civilnega zakonika, 3. odstavek, se celotna imovina – po odbitku pasivnih postavk – prenese na ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki imajo podobne cilje, kot jih je zasledoval Inštitut, skladno s sklepi razpustitvenega občnega zbora, po mnenju, če je obvezno, kontrolnega organa iz 190. odstavka 3. člena zakona 23. decembra 1996 št. 662.
26. ČLEN
Za vse, kar ni predvideno v tem statutu, veljajo obstoječi zakonski predpisi.
V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.